Iskalnik COBISS
Iskalnik COBISS

Na hribu grad, v gradu zaklad

Projekt se je zaključil junija 2018.

O projektu

V okviru projekta ‘Na hribu grad, v gradu zaklad’ smo v gradu Ravne kot prireditveni prostor uredili in dodatno opremili nekatere prostore v privlačna prizorišča za promocijo naše lokalne zgodovine, prezentacijo virov pisne kulturne dediščine, ki jo hrani Koroška osrednja knjižnica ter številnih drugih posebnih zbirk, ki se nahajajo v njenih fondih:

  • Na balkonu grajske kapele smo s postavitvijo treh bralnih pultov pridobili zanimiv prostor za promocijo pisne kulturne dediščine. Na bralnih pultih prezentiramo dragocene faksimilirane izdaje Janeza Vajkarda Valvasorja Iconotheca Valvasoriana.
  • Prazen prostor grajske kleti smo uredili v razstavni prostor s stalno postavitvijo razstave iz zgodovine gradu in ‘planote Ravne’.

S pomočjo sodobne tehnologije smo omogočili stalen dostop do digitalizirane kulturne dediščine, ki jo v svoji izvirni obliki hranita Koroška osrednja knjižnica in Koroški pokrajinski muzej in se navezuje na območje Raven na Koroškem in širše Mežiške doline. Naša interaktivna dostopna točka nameščena v preddverju knjižnice omogoča virtualen dostop do prostorov gradu Ravne (virtualen sprehod po  gradu), informira obiskovalce o zgodovini grajske stavbe in o širši lokalni zgodovini, omogoča virtualen ogled posebnih zbirk Koroške osrednje knjižnice (Grajsko pohištvo, Artoteka, Rokopisi) in Koroškega pokrajinskega muzeja (Stalne zbirke, aktualne razstave, Forma viva). Hkrati nudi tudi povezavo do lokalnih turistično-informacijskih centrov (Tic).

Informacijska točka je dostopna neodvisno od ure dneva ter je prilagojena gibalno omejenim obiskovalcem, invalidom ter mlajšim uporabnikom.

Organiziranje in izvajanje izobraževalnih večerov

V sodelovanju s Koroškim pokrajinskim muzejem smo organizirali šest tematskih izobraževalnih večerov vezanih na zgodovino Mežiške doline, na zgodovinska slogovna obdobja od časa nastanka gradu Ravne, na zgodbe, ki jih pripovedujejo gradovi in dvorci v Mežiški dolini ter na zgodbe povezane z našo pisno kulturno dediščino, ki jo hrani Koroška osrednja knjižnica v Posebnih zbirkah in rokopisnih depojih.

Prvi otvoritveni tematski večer smo organizirali v lapidariju Grajske kapele, ker nas je arheologinja Saša Djura Jelenko s predavanjem Kamni govorijo, saxa loquuntur seznanila z zgodbami, ki jih pripovedujejo rimski nagrobni spomeniki odkriti na območju občin Ravne na Koroškem in Prevalje. Večina kamnov, ki so od zadnje obnove gradu prezentirani v pritličju Grajske kapele, izvira iz rimskega grobišča Zagrad pri Prevaljah.

  • Pisanje in branje v antiki

Drugi izobraževalni večer se je dotaknil pisav in pismenosti v času antike, ki sta eden od temeljev antične civilizacije. Naša gostujoča predavatelja Aleksandra Nestorović in Andrej Preložnik sta skozi zanimive arheološke najdbe (različna pisala, pisalni pripomočki, pisalni materiali, upodobitve pisanja in pisarjev) osvetlila pomen pismenosti v tem obdobju. Med predavanjem smo si poleg najbolj nazornih ali najzanimivejših primerov rimske pismenosti ogledali še kopije pisalnih pripomočkov in jih tudi lahko preizkusili.

  • Gradovi in dvorci na območju Raven na Koroškem (fotografije)

Tretji tematski izobraževalni večer (20. marec 2018) je govoril o gradovih in dvorcih na območju Raven na Koroškem. O njihovem stanju, varovanju in pomenu tudi za turistično prepoznavnost doline nam je predaval Srečko Štajnbaher iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, vodja Območne enote Maribor.

Četrti tematski večer nas je popeljal v čas srednjeveške in renesančne glasbe. Zasedba Capella Carniola je predstavila replike srednjeveških in renesančnih glasbil, ki jih najdemo upodobljene tudi na srednjeveških freskah in v iluminiranih rokopisih. Ob podpori plesalk pa smo doživeli duh časa srednjega veka skozi umetnost glasbe, poezije in plesa.

Peti tematski večer (24. april 2018) je bil posvečen velikemu polihistorju, vojaku in znanstveniku, baronu Janezu Vajkardu Valvasorju, ki je l. 1678 na Bogenšperku osnoval prvo grafično podjetje na Slovenskem. Naša gosta sta bila g. Primož Debenjak, prevajalec Valvasorjevih del v slovenski jezik, in ga. Stanka Golob, priznana slovenska antikvarka. Igralci in interpreti kulturne dediščine iz zavoda Svitar pa so s pripovedjo in glasbo predstavil duh baročnega časa. Dogodek je bil združen z doživljajskim vodenjem v baročnih kostumih skozi zbirko faksimiliranih in bibliofilskih izdaj. Isti večer smo tudi slavnostno odprli prezentacijo izbranih volumnov Iconotheke Valvasoriana na balkonu grajske kapele.

Šesti tematski izobraževalni večer (16. maj 2018) poimenovan ‘Odmevi bukovništva na Koroškem’ je v prostor in čas postavil literarni pojav bukovništva na Koroškem. Posvečen je bil neizmernemu bogastvu koroške pisne dediščine, ki se skriva tudi v številnih ohranjenih rokopisnih zapisih in prepisih, v veliki meri neznanih avtorjev, preprostih kmetov in obrtnikov, ki so se naučili branja in pisanja. Te dragocene drobce povezuje med seboj literarni fenomen bukovništva in samorastništva, ki je tako značilen za Koroško in priča o njeni odpornosti. Bukovništvo, ki ima svoje korenine v 16. stoletju med slovenskimi protestantskimi pisci v okolici Podkloštra (Arnoldstein), je koroško-slovenska posebnost, ki je drugi narodi ne poznajo. S sodelavkami iz Koroške osrednje knjižnice smo predstavili tudi rokopisne bisere, ki jih hrani knjižnica. Ga. Milena Čik Pipp iz Ziljske Bistrice, je prebrala nekaj drobtinic iz rokopisne zapuščine svoje pratete Jerice Melchior, roj. Pip, ki je na pobudo dr. Julija Felaherja pisala o svojem življenju, ljudeh in še znanih običajih in delu v Ziljski dolini. Ga. Margareta Jukič pa je povzela zanimivo zgodbo o zbiranju gradiva ob nastajanju obsežne monografije o strojanskem bukovniku, pesniku Blažu Mavrelu, katerega zapuščinsko gradivo je v rokopisnih fondih KOK.

Promocijska aktivnost

Za vsak posamični tematski izobraževalni večer smo dali izdelat tiskana vabila z grafično podobo našega projekta. Kot končni izdelek pa še promocijsko zloženko ‘Na hribu grad, v gradu zaklad’ o gradu Ravne in posebnih zbirkah, ki so na ogled obiskovalcem.

Vabila dogodkov, ki so se izvedli v okviru projekta leta 2018:

Zaključna zgibanka:

Vodja projekta:

Simona Vončina

02 870 54 31

simona.voncina@knjiznica-ravne.si

Operacija spodbuja k večji promociji in trženju bogate kulturne dediščine, popularizaciji posebnih zbirk Koroške osrednje knjižnice in Koroškega pokrajinskega muzeja,
ohranjanju kulturne, etnološke in tehniške dediščine in večji prepoznavnosti kulturnih in naravnih danosti Mežiške doline.