V posebnem klimatiziranem prostoru hranimo v ognjevarnih trezorjih obsežno rokopisno zbirko, ki je po vsebini pretežno domoznanskega značaja. Zbirko dopolnjujemo tudi z novim gradivom, ki ga pridobivamo večinoma z darovi, nekaj pa tudi z odkupi.
V rokopisni zbirki hranimo poleg osebnih zapuščin tudi različne dragocene arhivske dokumente. Pomemben arhivski vir so krstna, poročna in mrliška knjiga iz Starega trga pri Slovenj Gradcu:
- ,
- in
- .
Nekaj je starejših arhivskih listin in poslovne korespondence Železarne Ravne, še iz časov Thurnovih fužin. Hranimo tudi dokumentarno gradivo o ustanovitvi in gradnji Gimnazije Ravne ter precej zapisov in listin, ki se navezujejo na lokalno zgodovino.
S področja ljudskega zdravilstva hranimo nekaj rokopisnih »arcnijskih bukev«:
- , rokopis Johanna Bunzhika iz leta 1817, napisan po predlogi Josepha Shaga.
Arcniske ročne bukve (1817)
Dragocen je Črnjanski rokopis iz sredine ali druge polovice 17. stoletja z dve strani obsegajočo molitvijo za verne duše, ki je pisno pričevanje o rabi slovenske govorice v Mežiški dolini.
Zanimiva je rokopisna pesmarica Buckue sa piesmi zieliga leta sa me oz. Tinjski rokopis, ki jo je knjižnici podaril dr. Pavel Zdovc. Ta zbirka besedil, sicer namenjena le zasebni in krajevni rabi, je s svojo jezikovno raznovrstnostjo in obsežnostjo zanimiv primerek pismenstva na Koroškem izpred sredine 19. stoletja, ko se je začelo novo obdobje knjižnega jezika. Rokopis vsebuje vrsto narodopisno literarno zanimivih in mikavnih besedil, celotna zbirka pa je nastala pred tiskano pesmarico Matije Majarja Ziljskega (1846). Ta bibliografska enota je znatno obogatila zgodovinski sklad nabožnih in liturgičnih besedil, prav tako tudi študija, ki jo je opravil dr. Pavel Zdovc.
Novice
ČRNJANSKI ROKOPIS VPISAN NA NACIONALNO LISTO UNESCO SPOMIN SVETA
Nacionalni odbor Spomin sveta, ki ga je ustanovila Slovenska nacionalna komisija za Unesco, je med 118 nominacijami izbral 10 enot za vpis na nacionalno listo Spomin sveta. Med njimi je tudi Črnjanski rokopis, ki ga hrani Domoznanski oddelek Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem.
Črnjanski rokopis je edinstven kulturni spomenik pisne dediščine, ki priča o rabi slovenskega jezika v Mežiški dolini.
Slavnostna podelitev listine za vpis na Nacionalno listo Spomin sveta je potekala v četrtek, 23. oktobra 2025, v Narodnem muzeju Slovenije. Tam bo prihodnje leto novembra na ogled tudi razstava »Spomin Slovenije II«, na kateri bo predstavljenih 10 novih enot dokumentarne dediščine, vpisane na Nacionalno listo Unesco Spomin sveta.
Črnjanski rokopis je ohranjen v bratovščinski knjigi iz Črne na Koroškem (Liber Fraternitatis B. M. V. / S. Osbaldi / in Suorcenpach 1633–1707) za obdobje od leta 1633 do 1707. V dokumentu so navedena imena in priimki podpornikov cerkve v Črni. Poleg imen in priimkov so zabeleženi tudi darovi in dajatve posameznikov, s katerimi so podpirali črnjansko cerkev. Del te knjige je v slovenščini zapisana molitev oziroma priprošnja za duhovnike, podpornike in darovalce, ki se pojavljajo v bratovščinski knjigi. Med posebnostmi rokopisa izstopajo zapisane ženske oblike priimkov, in sicer: Magdalena Feimutka, Marina Wuriakoviza, Margaretha Contschniza, Marinka Lamprezhiza. Zanimiva so tudi domača hišna imena, zapisana v slovenščini.
Črnjanski rokopis je izjemno dragocen dokument, ki priča o rabi tedanje oblike slovenskega jezika v Mežiški dolini. Z raziskavo rokopisa oziroma njegovih posameznih delov so se v preteklosti ukvarjali dr. Franc Sušnik, Janez Mrdavšič, Marija Irma Vačun Kolar in dr. Nina Petek.
Foto: Erazem Ferbežar
