V posebnem klimatiziranem prostoru hranimo v ognjevarnih trezorjih obsežno rokopisno zbirko, ki je po vsebini pretežno domoznanskega značaja. Zbirko dopolnjujemo tudi z novim gradivom, ki ga pridobivamo večinoma z darovi, nekaj pa tudi z odkupi.
V rokopisni zbirki hranimo poleg osebnih zapuščin tudi različne dragocene arhivske dokumente. Pomemben arhivski vir so krstna, poročna in mrliška knjiga iz Starega trga pri Slovenj Gradcu:
- ,
- in
- .
Nekaj je starejših arhivskih listin in poslovne korespondence Železarne Ravne, še iz časov Thurnovih fužin. Hranimo tudi dokumentarno gradivo o ustanovitvi in gradnji Gimnazije Ravne ter precej zapisov in listin, ki se navezujejo na lokalno zgodovino.
S področja ljudskega zdravilstva hranimo nekaj rokopisnih »arcnijskih bukev«:
- , rokopis Johanna Bunzhika iz leta 1817, napisan po predlogi Josepha Shaga.
Arcniske ročne bukve (1817)
Dragocen je Črnjanski rokopis iz sredine ali druge polovice 17. stoletja z dve strani obsegajočo molitvijo za verne duše, ki je pisno pričevanje o rabi slovenske govorice v Mežiški dolini.
Zanimiva je rokopisna pesmarica Buckue sa piesmi zieliga leta sa me oz. Tinjski rokopis, ki jo je knjižnici podaril dr. Pavel Zdovc. Ta zbirka besedil, sicer namenjena le zasebni in krajevni rabi, je s svojo jezikovno raznovrstnostjo in obsežnostjo zanimiv primerek pismenstva na Koroškem izpred sredine 19. stoletja, ko se je začelo novo obdobje knjižnega jezika. Rokopis vsebuje vrsto narodopisno literarno zanimivih in mikavnih besedil, celotna zbirka pa je nastala pred tiskano pesmarico Matije Majarja Ziljskega (1846). Ta bibliografska enota je znatno obogatila zgodovinski sklad nabožnih in liturgičnih besedil, prav tako tudi študija, ki jo je opravil dr. Pavel Zdovc.
Novice
ČRNJANSKI ROKOPIS VPISAN NA NACIONALNO LISTO UNESCO SPOMIN SVETA
Razstava v Narodnem muzeju v Ljubljani
Po lanski slovesni podelitvi Unescovih listin Spomin sveta v Narodnem muzeju Slovenije se letošnjega novembra vračamo na isto prizorišče z razstavo »Spomin Slovenije II«. Ne zamudite vpogleda v deset novih enot naše dokumentarne dediščine, ki so si z izjemno zgodovinsko vrednostjo zagotovile mesto na nacionalni listi Spomin sveta.
Nacionalni odbor Spomin sveta, pod okriljem Slovenske nacionalne komisije za Unesco, je med 118 prispelimi nominacijami izbral 10 enot za vpis na istoimensko nacionalno listo. Med izbranci izstopa Črnjanski rokopis, ki ga skrbno varuje Domoznanski oddelek Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika na Ravnah. Gre za edinstven kulturni spomenik pisne dediščine, ki neizpodbitno priča o rabi slovenščine v Mežiški dolini v 17. stoletju.
Dragoceni zapis je sestavni del bratovščinske knjige iz Črne na Koroškem (Liber Fraternitatis B. M. V. / S. Osbaldi / in Suorcenpach 1633–1707), ki dokumentira obdobje med letoma 1633 in 1707. Ta dragoceni dokument prinaša izčrpen seznam podpornikov tamkajšnje cerkve z njihovimi imeni in priimki, hkrati pa natančno beleži darove in dajatve posameznikov. Poleg prispevkov živih darovalcev rokopis vključuje tudi anivezarij, v katerem so poimensko navedeni pokojni člani bratovščine.
Posebno vrednost rokopisu daje v slovenščini zapisana molitev oziroma priprošnja za duhovnike in darovalce. Z jezikovnega vidika so izjemno dragocene ženske oblike priimkov zapisi, kot so Magdalena Feimutka, Marina Wuriakoviza, Margaretha Contschniza in Marinka Lamprezhiza ter domača hišna imena – avtentična poimenovanja, zapisana v takratni obliki slovenskega jezika.
Črnjanski rokopis predstavlja ključen vir za preučevanje razvoja jezika v Mežiški dolini. Z analizo tega dokumenta in njegovih posameznih delov so se v preteklosti poglobljeno ukvarjali: dr. Franc Sušnik, Janez Mrdavšič, Marija Irma Vačun Kolar in dr. Nina Petek.
Foto: Tomo Jeseničnik
Foto: Erazem Ferbežar