Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem nadaljuje delo nekdanje Študijske knjižnice, ki je bila ustanovljena 3. 3. 1949; pridružena sta ji bila Likovni salon in Delavski muzej. Njeni pobudniki in ustanovitelji so ji namenili prostore v ravenskem gradu, ki je bil tudi prvi dom Gimnazija Ravne. Študijska knjižnica se je posvetila zbiranju starejšega koroškega domoznanskega gradiva in pospeševanju knjižničarstva v koroški krajini, študentom in dijakom pa je nudila bogato študijsko literaturo in referenčno gradivo.
Skladno s spremembami v slovenskem knjižničarstvu je postopoma spreminjala način svojega poslovanja in leta 1980 prejšnje ljudske knjižnice tudi formalno povezala v enotno knjižnično ustanovo; leta 1986 jo je Kulturna skupnost Ravne na Koroškem imenovala za občinsko matično knjižnico.
Danes je Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika splošna knjižnica, namenjena najširšemu krogu uporabnikov, in osrednja območna knjižnica za Koroško. Prejema obvezne izvode slovenskih tiskov in opravlja za širše območje posebne naloge, pokriva obmejno območje in v sodelovanju s Študijsko knjižnico Celovec izvaja za zamejske Slovence nakup knjižničnega gradiva, za zamejsko Koroško izdeluje tudi lokalno bibliografijo.
Vir: Mrdavšic J.: Koroška osrednja knjižnica dr. Franc Sušnik, Ravne na Koroškem, 1989
Kronologija obnove knjižnice (1997-2005)
- Projekt je bil prijavljen leta 1997 v program Zakona o zagotavljanju sredstev v nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi (Zakon o kulturnem tolarju).
- S sprejetjem zakona (UL RS, št. 24/1998) je bilo zagotovljeno sofinanciranje države v višini 50% vrednosti projekta, t.j. 400 mio SIT.
- Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor je leta 2000 izdelal Konservatorski program (kulturno spomeniške smernice za obnovo gradu, ki je kulturni spomenik).
- S podpisom pogodbe za svetovalni investitorski inženiring so 26. 10. 2001 uradno stekle vse potrebne aktivnosti za začetek investicije.
- Decembra 2001 je bil razpisan javni arhitektonski natečaj.
- Na razpis je do marca 2002 prispelo 14 natečajnih rešitev, od katerih jih je 13 ustrezalo razpisnim pogojem.
- Prvo nagrado je žirija aprila 2002 podelila nalogi s šifro 14141 glavne avtorice Maruše Zorec.
- Maja 2002 je bila sklenjena pogodba s projektantsko hišo ELEA IC, obnova knjižnice pa je bila zastavljena v dveh fazah.
- Junija 2002 so bile ob južni steni, kjer so načrtovani depoji za knjige, opravljene arheološke raziskave, pri čemer so odkrili ostanke objekta iz 16. stoletja.
- Avgusta 2002 sta bila izdelana Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekt za razpis, zatem je bil objavljen javni razpis za izvajalca gradbenih del.
- Odpiranje ponudb je bilo septembra 2002. Kot najugodnejši ponudnik je bilo izbrano Gradbeništvo Igerc.
- V oktobru 2002 se je začela prva faza gradnje (adaptacijo celotnega zahodnega grajskega trakta in gradnjo podzemnega depoja).
- Prva faza obnove se je zaključila 24. 10. 2003 (tehnični pregled).
- Knjižnica je bila zaradi selitve v obnovljene prostore od 25. 10. do 10. 12. 2003 zaprta za uporabnike.
- Slovesna otvoritev obnovljenih prostorov je bila ob navzočnosti Andreje Rihter, ministrice za kulturo, 10. 12. 2003.
- Začetek 2. faze obnove je zahteval takojšnjo selitev grajskega pohištva in posebnih zbirk iz osrednje grajske stavbe na začasno lokacijo (magistrat).
- Od junija 2004 je direktorica knjižnice z dopisi opozarjala vodjo projekta, da spomeniško varstvo, projektanti in izvajalci s spremembami projekta posegajo v program knjižnice, da koordinacije ne potekajo in da bodo zamude.
- Druga faza obnove knjižnice bi se predvidoma morala zaključiti jeseni 2004.
- 23. in 24. 9. 2004 se je začel postopek izpeljave tehničnega pregleda – upravni postopek.
- Po ogledu gradbišča 12. 10. 2004 je bilo ugotovljeno, da še niso bila opravljena dela po zapisnikih iz dne 5. 10. in 8. 10. Naročnik je podpisal aneks k pogodbi.
- 8. 12. je župan poslal izvajalcu dopis, da objekt še ni pripravljen za primopredajo in da se objekt prevzame januarja 2005. Izvajalec je dokončal dela in zunanjo ureditev spomladi 2005.
- Slovesno odprtje obnovljenih prostorov knjižnice v ravenskem gradu je bilo 15. 4. 2005; slovesnosti se je udeležil dr. Vasko Simoniti minister za kulturo Republike Slovenije.
Grad Ravne
Ravenski grad so v 16. stoletju zgradili Hebenstreiti na planoti Ravne (an der Eben) in mu dali svoje ime (Streiteben). Od sredine 17. st. so ga imeli Sichteni, od začetka 18. stoletja so bili njegovi lastniki Gačniki (Schlangenbergi), od leta 1809 pa grofje Thurni, ki so ga po letu 1863 prezidali, mu dali sedanjo neobaročno podobo in zasadili grajski park.
Vir: Mrdavšic J.: Koroška osrednja knjižnica dr. Franc Sušnik, Ravne na Koroškem, 1989
