Iskalnik COBISS
Iskalnik COBISS

Osebne zapuščine

Z nakupom knjižnice dr. Franca Kotnika, slavista in etnologa z bližnjih Dobrij, je Koroška osrednja knjižnica pridobila temeljni domoznanski fond, iz katerega je z nadaljnjim sistematičnim pridobivanjem zrasla zelo kvalitetna domoznanska zbirka.

Poleg rokopisov in izrednih redkosti iz Kotnikove zapuščine hranimo v trezorjih tudi fotografsko gradivo in obsežno korespondenco dr. Kotnika. Nekaj največjih dragocenosti iz zapuščine:

  • izvirni Drabosnjakov rokopis ljudske igre »Igra o izgubljenem sinu« (ok. 1800),
  • Listina Pilatove ustanove (ok. 1700),
  • ,
  • (1767),
  • rokopisni zborniki različnih avtorjev in prepisovalcev (Lucas Mavrer (
    ), Drabosnjak (
    ), Vodovnik … ).
Drabosnjakova komedija o izgubljenem sinu
Žegarjev Antikrist

V knjižnici hranimo del korespondence iz zapuščine samoraslega koroškega pisatelja Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca. Dragoceni rokopisni fond sestavljajo Prežihova pisma, pisma njegovih dopisnikov in družinska korespondenca, vsega skupaj več kot štiristo obsežnejših enot, znotraj katerih je skupno več kot tisoč tristo pisem.

Zapuščina prof. Viktorja Smoleja se v celoti nanaša na pisatelja Franca Ksaverja Meška. Gradivo, ki ga hrani Koroška osrednja knjižnica, dopolnjuje Meškovo literarno zapuščino in korespondenco, ki jo hranijo različne ustanove ter verjetno tudi zasebniki po Sloveniji.

Poseben del fonda predstavljajo originalne podpisane izdaje Meškovih del ter fotografsko gradivo o pisatelju: različni portreti, življenjske postaje, kraji kjer je služboval, fotografije iz zadnjih let njegovega življenja na Selah pri Slovenj Gradcu in prijateljev in znancev, ki so pisatelja tam obiskali …

Za slovensko gledališko zgodovino je neprecenljivega pomena zapuščina koroškega ljudskega dramatika Jakoba Špicarja, igralca in režiserja ter gledališkega organizatorja na Jesenicah, v Radovljici in na avstrijskem Koroškem. Koroška osrednja knjižnica hrani več kot osemdeset izvirnih Špicarjevih rokopisov ljudskih iger in prizorov ter radijskih iger. Zelo dragocen je rokopis prve dramatizacije Sketove Miklove Zale –

.

Dr. Franc Sušnik je takoj po osvoboditvi postal gonilna sila v organiziranju šolstva na Koroškem. Bil je glavni pobudnik za ustanovitev prve koroške gimnazije – Gimnazije Ravne, ki je že septembra 1945 začela svoje poslanstvo v prostorih ravenskega gradu. Nova gimnazija je spodbudila ustanovitev Študijske knjižnice leta 1949. Njen ustanovitveni ravnatelj je postal dr. Franc Sušnik, ki je bil hkrati tudi ravnatelj gimnazije. Dr. Sušnik je kot dolgoletni in spoštovani ravnatelj Študijske knjižnice zapustil obsežno zbirko korespondence in številne svoje rokopisne zapise. Najdragocenejši so rokopisni osnutki za Pregled svetovne literature, ki je v knjižni obliki prvič izšla leta 1936.

Koroški muzikolog in znani pevovodja Luka Kramolc je knjižnici zapustil večji del svoje obsežne rokopisne zapuščine. Luka Kramolc je kot avtor učbenikov, pesmaric ter kot harmonizator ljudskih pesmi prispeval pomemben delež k slovenski glasbeni kulturi in šolstvu. Iskal je stare pozabljene viže in jih prirejal za različne zborovske sestave. V svojem rodnem Šentanelu je ustanovil zbor Šentanelski pavri, ki deluje še danes. V njegovi zapuščini najdemo poleg korespondence in rokopisnih beležk tudi obsežno zbirko notografov. Zanimive so tudi dovolilnice za natis skladb raznih avtorjev z njihovimi rokopisi ter zanimiva zbirka fotografskega gradiva. Koroška osrednja knjižnica je z njegovo zapuščino dobila tudi originalna umetniška dela njegovega sina Božidarja Teda Kramolca, arhitekta, slikarja in pisatelja, ki je dolga leta živel in ustvarjal v Kanadi.

V zapuščini dr. Julija Felaherja je poleg zelo obsežnega rokopisnega gradiva, tiskovin in knjig izjemno dragoceno slikovno gradivo. Dr. Felaher je raziskoval zgodovino in sodobno življenje koroških Slovencev. V njegovi zapuščini je izčrpno fotografsko gradivo iz prve svetovne vojne (boji za severno mejo). Dragocenih je ok. sedemsto starih razglednic koroških krajev tostran in onstran meje in tudi nekaterih drugih slovenskih mest.

Poleg  navedenih obsežnejših zapuščin hranimo še številne druge manj obsežne osebne fonde. Odvetnica in pisateljica dr. Ljuba Prenner je knjižnici poleg fotografij in korespondence zapustila izvirni rokopis dramskega dela Gordijski vozel, njeno zadnje objavljeno oz. uprizorjeno delo. Tu so še rokopisi in drugo gradivo dr. Alojza Kuharja, Avgusta Kuharja, Blaža Mavrela, dr. Janka Kotnika, dr. Sonje Kotnik, prof. Stanka Kotnika, Karla Prušnika – Gašperja in mnogih drugih domačinov.

V posebnem trezorju hranimo avtografe številnih avtorjev, ki so razvrščeni po abecednem redu.