Slikovno gradivo

Dragocen dokument časa je precej obsežna zbirka fotografskega gradiva. Fototeka zajema fotografije, negative in diapozitive ter novejše slikovno gradivo na elektronskih nosilcih in v obliki digitalnih zapisov. Slikovno gradivo se navezuje na pomembne dogodke iz lokalne zgodovine, podobe krajev in arhitekturnih spomenikov. Obsežen fotografski fond vizualizira prireditveno dejavnost knjižnice skozi desetletja. Dragoceno je fotografsko gradivo iz življenja znamenitih Korošcev, prav posebno mesto pa zagotovo imajo fotografije iz časov bojev za severno mejo. Slikovno gradivo iz te zapuščine je izjemen dokumentarni vir zgodovinskih dogajanj od konca 19. stoletja pa do srede 20. stoletja na Koroškem, onstran in tostran današnje državne meje. Slikovni zapuščinski fond je plod vsestranskega delovanja dr. Julija Felaherja, njegovega raziskovalnega dela in številnih prijateljskih stikov z rojaki Korošci.

Najobsežnejši je tematski sklop (ok. dvesto petdeset fotografij), ki se navezuje na dogodke iz prve svetovne vojne, predvsem na boje za severno mejo na Koroškem. Tu so številne skupinske fotografije vojakov in posamične osebne spominske fotografije, tudi s posvetili. Dragocen je nabor fotografij s položajev braniteljev pri Karavanškem predoru (boji pri Podrožci/Rosenbach).

V zbirki so tudi fotografije, ki se navezujejo na slovesnost ob odkritju spomenika kralju Aleksandru I. Zedinitelju v parku Zvezda v Ljubljani, 6. septembra 1940. Konjeniški spomenik kralja Aleksandra I. Karađorđevića so Italijani ob okupaciji Ljubljane odstranili in uničili. Fotografije so vsekakor dokument širšega kulturnega pomena.

V Felaherjevi zapuščini je tudi veliko osebnih fotografij, portretov znanih Korošcev, fotografij z raznih kulturnih prireditev in svečanosti, etnološko zanimivih motivov (starodavnih kmečkih opravil, ziljske narodne noše … ), motivov iz Ziljske doline.

Iz časa druge svetovne vojne so dragocen zgodovinski dokument številne fotografije koroških partizanov (žal zelo slabo dokumentirane) in okupatorjevega terorja (pokol pri Peršmanu). Iz tega obdobja so tudi fotografije koroških izseljencev, pregnancev (leta 1942).

Med Felaherjevimi albumi je zelo zanimiv spominski album, ki prikazuje posledice velikonočnega potresa v Ljubljani leta 1895. V številčno najobsežnejšem foto-albumu pa je zbranih tristo petinštirideset fotografij, ki prikazujejo podobe Beljaka/Villacha l. 1935 in 1936, Hitlerjev prihod v Villach marca 1938, takoj po anšlusu, preostali del albuma so podobe Ziljskih Alp, Ziljske doline ter nekaterih nemških mest iz 30-tih let (Dessau, Berlin, Potsdam in Fläming).

Dragoceno fotografsko gradivo je dosegljivo tudi na portalih dLib in Kamra.

Iz zapuščine dr. Julija Felaherja je tudi večina slikovnega gradiva v posebni zbirki Razglednice, ki prinaša minule podobe koroških krajev tostran in onstran državne meje. V zbirki je okrog sedemsto razglednic, večinoma s podobami koroških krajev onstran državne meje, v Avstriji, do nekdanje etnične meje slovenskega prebivalstva. Zbirka ustvarja v gledalcu krajinskih podob in bralcu iskrivih sporočil vtis o celovitosti pokrajine južne Koroške, v življenje katere je kruto posegla plebiscitna meja. Ko se s pomočjo starih podob na razglednicah pomikamo po zemljevidu južne Koroške, istočasno rišemo zemljevid nekdanje etnične meje slovenskega prebivalstva.

Večina razglednic iz zbirke je naslovljena na župnika Valentina Mörtla, Felaherjevega prijatelja in rojaka iz Ziljske doline. S pomočjo nanj naslovljenih razglednic lahko sledimo njegovo življenjsko pot koroškega begunca, sledimo kraje, kjer je kot duhovnik služboval.

V obsežni zbirki razglednici je tudi precej zanimivih razglednic iz drugih slovenskih krajev ter manjše število razglednic s podobami narodnih noš, večinoma ziljske.

Med Feleharjevim zbranim slikovnih gradivom je tudi zbirka šestintridesetih kovinskih tiskarskih klišejev za Gasparijeve razglednice in voščilnice z upodobitvijo narodnih motivov, letnih časov, slovenskih Madon ter božičnih in velikonočnih šeg in navad. Zraven je še manjše število izdelanih Gasparijevih voščilnic.

V zbirka Razglednice so, poleg omenjenega najobsežnejšega fonda, še posamične, vezane na podobe koroških krajev. Zbirko vseskozi dopolnjujemo z nakupi, darovi in zamenjavami.

V zadnjem desetletju je knjižnica pridobila tudi zavidljivo zbirko filatelističnih izdaj, predvsem avtorja Boruta Bončine in izdaj, ki se navezujejo na aktivnosti Koroškega filatelističnega društva (maksimum karte, spominske ovojnice z dotiski in osebnimi znamkami, filatelistični kompleti).

Drobni tiski (plakati, vabila, turistični prospekti ter drugo informativno gradivo) tudi predstavljajo eno od posebnih zbirk. Shranjeni so v posebnih mapah po občinah Koroške krajine in zamejske Koroške in po dejavnosti, na katero se nanašajo.

Zanimiva je Zbirka plebiscitnega propagandnega gradiva, ki jo hranimo je del posebne zbirke drobnih tiskov in je velikega zgodovinskega pomena ter dragocen dokument dogajanj po koncu prve svetovne vojne, ki so nesrečno posegla v življenje koroških Slovencev.

Zbirka nima jasne provinience. Predvidevamo, da je večino gradiva prišlo v knjižnico skupaj z obsežno zapuščino dr. Julija Felaherja, neutrudnega borca za pravice koroških Slovencev. Nekaj plebiscitnih plakatov je podaril Janko Messner, manjši fond pa je knjižnica odkupila od zasebnega zbiralca.
Gradivo smo v letu 2010 ob sofinanciranju Ministrstva za kulturo v celoti digitalizirali, objavili na portalu slovenske digitalne knjižnice dLib, kataložni zapisi pa so del vzajemne baze COBIB.
Zbirka zajema dvaindevetdeset različnih enot gradiva, nekatere tudi v dvojnicah: plakati, letaki, lepaki, razglednice, plebiscitne brošure, plebiscitne znamke ter spominski plebiscitni kovanec.