Zbirka nima povsem domoznanskega značaja. V več kot petih desetletjih obstoja Koroške osrednje knjižnice, in Likovnega salona kot njene notranje organizacijske enote, se je izoblikovala stalna zbirka slikarskih in kiparskih del.
Umetniška dela predstavljajo zelo zanimivo in heterogeno zbirko sodobne slovenske umetnosti 20. stoletja. Tone Kralj, Marij Pregelj, Jože Tisnikar, Gvido Birolla, Miha Maleš, Maks Kavčič, Ive Šubic … to je le nekaj imen iz dragocene zbirke.
Precej dragocenih umetniških slik je knjižnica dobila tudi z zapuščino dr. Sonje Kotnik. Med njimi izstopata dve oljni sliki mojstra krajin Franceta Pavlovca.
Z zapuščino muzikologa Luke Kramolca je knjižnica dobila dragoceno zbirko zgodnjih del njegovega sina Božidarja-Teda Kramolca, ki že dolga leta živi in ustvarja v Kanadi. Ustvarjalnost slikarja, arhitekta in pisatelja slovenskega rodu je bila zaradi njegove usode povojnega emigranta slovenski javnosti dolga leta po koncu vojne nepoznana, prezrta. V zbirki je dvainosemdeset njegovih zgodnjih del, risb, skic, grafik in akvarelov iz zgodnjih let njegovega ustvarjanja.
Provenienca zbirke ex librisov, ki se glasijo na ime Geza Hérzog, ni znana. V zbirki je oseminšestdeset grafičnih listov, od tega enaindvajset s podpisi različnih tujih mojstrov (H. Volkert, D. Galanis, S. Kulhanek …). Dva ex librisa sta na ime Sofia Schulz-Euler. Vsi so datirani v prvo četrtino dvajsetega stoletja.
Precejšen del Artoteke je dosegljiv na spletni strani knjižnice in dLib-u.