Iskalnik COBISS
Iskalnik COBISS

Bukvarna Ajta

Stare knjige imajo svoj vonj, svoj čar ter v sebi skrivajo poseben dar.

Knjiga naj ne postane smet,

naj raje dobi nov polet.

Naj v Koroško osrednjo knjižnico prileti,

kjer se bomo potrudili,

da po simbolični ceni novega lastnika dobi.

Knjige predstavljajo naše največje kulturno bogastvo, zato smo v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika prepričani, da tudi, ko nam postanejo odveč, ne sodijo v smeti. Vizija in poslanstvo naše bukvarne je ohranjanje, menjava ter ugoden dostop do njihove vsebine.

Knjige, ki ne služijo več svojemu namenu in ste se jih odločili izločiti, lahko prinesete v Koroško osrednjo knjižnico dr. Franca Sušnika, Na gradu 1.

Knjige bomo pregledali in jih po potrebi uvrstili v naš fond, zamenjali s poškodovanimi ali pa jih preusmerili v Bukvarno Ajta. Knjige naj bodo takšne, da so v veselje novim bralcem.

V bukvarni lahko najdete  strokovno literaturo, leposlovje ter knjige za otroke in mladino po simbolični ceni.

Veseli nas, da knjiga ne konča v smeteh in v skrbi ponovne uporabe spet oživi in najde svojega bralca.

 

Bukvarna Ajta se je preselila v prostore Koroške osrednje knjižnice,

Na gradu 1, Ravne na Koroškem.

Ob vstopu v knjižnico so knjige iz bukvarne na desni strani prtljičja.

V času odprtosti knjižnice izbrane knjige poravnate pri izposojevalnem pultu knjižnice.

 

 

Kontakt

Telefon:  02 870 54 33

E-naslov: bukvarna.ajta@knjiznica-ravne.si

 

 

Delovni čas

 ponedeljek: 9.00 – 12.00

 torek: 16.00 – 19.00

sreda: 9.00 – 12.00

 četrtek: 16.00 – 19.00

petek: 9.00 – 12.00

           V času uradnega delovnega časa bukvarne vam lahko podamo več informacij o dostopnosti gradiva iz bukvarne Ajta ter ostale informacije.

Gradivo iz bukvarne Ajta je dostopno več čas odpiralnega časa Koroške osrednje knjižnice.

 

Poletni delovni čas (julij, avgust)

 ponedeljek in petek: 10.00 – 13.00

sreda: 15.00 – 18.00

 

Obiščite nas tudi virtualno.

Dejavnosti

SODELOVANJE Z VRTCI IN ŠOLAMI in USTVARJALNE DELAVNICE ZA OTROKE

Bukvarna je ob sredah v dopoldanskem času odprta tudi za obiske vrtcev in šol. Za otroke organiziramo razne delavnice, seznanjamo jih z dejavnostjo bukvarne in jih usmerjamo, da razvijajo pozitiven čut in spoštovanje do knjig.

IGRALNI KOTIČEK

Za najmlajše obiskovalce je na razpolago igralni kotiček z različnimi didaktičnimi igračami. Spremljevalci tako lahko v miru poiščejo knjigo.

BRALNI KOTIČKI

V zdravstvenih domovih po Mežiški dolini in v Kulturnem centru Ravne polnimo bralne kotičke in  knjigobežnice,  čez poletje pa pred našo knjižnico  pripravimo Počitniško čitalnico pod magnolijo.

KNJIŽNI SEJEM – KNJIGA JE DARILO OD MENE – ZATE

V sodelovanju z vrtci in šolami organiziramo razne knjižne sejme. Otroci prinesejo knjige, ki jim ne služijo več in jih izmenjajo s prijatelji. S tem projektom otroke osveščamo, da knjige ne sodijo v smeti in da lahko s knjigo polepšamo dan prijatelju.

SODELOVANJE NA RAZLIČNIH KULTURNIH DOGODKIH IN PRIREDITVAH

Udeležujemo se raznih kulturnih dogodkov in prireditev s stojnicami, kjer obiskovalcem ponudimo knjige s primerno tematsko vsebino. Sodelujemo pa tudi z domom starejših na Prevaljah.

Zakaj Bukvarna Ajta?

Poimenovali smo jo po znanem liku beračice iz Prežihovega romana Jamnica.

Lovro Kuhar – Prežihov Voranc: JAMNICA

… Kakor Moškoplet, tako je bila tudi Ajta svojevrstna beračica. Znana je bila ne le v Jamnici, kamor je spadala, temveč po vsej Podjuni in vse tja gor do svetih Višarij, kamor je na leto večkrat romala. Bila ni le beračica, temveč je prenašala tudi tajne pošte, posredovala med skrivnostnimi zvezami, hodila na božjo pot za odpuščanje tujih grehov, barantala z jajci, semeni in drugimi drobnarijami.

Zato so nekateri trdili, da mora biti neznansko bogata, čeprav pri njej še nihče ni videl beliča. Oblečena je bila, odkar jo je Jamnica poznala, v široko temno krilo, na glavi je imela židano aderco,vrh nje pa okrogel, črn in žametast klobuček z dolgimi židanimi pantlji, ki so ji na hrbtu segali dol do križa. V tej podobi jo je  poznalo že nekaj jamniških rodov in nihče ni vedel, koliko je Ajta pravzaprav stara. Sodeč po njenem negibnem, prstenem obrazu, bi utegnila imeti šestdeset ali pa tudi sto let. O njeni mladosti se je vedelo le toliko, da se je rodila na Drajni, v  neki bajti, ki že davno ne stoji več, in da je kot mlado dekle služila na neki sosednji graščini, kjer je imela razmerje z graščakom. Iz te zveze se ji je rodila hčerka, katere pa v Jamnici nihče ni videl. Sama  je trdila, da je njen otrok v svetu sreče. V Trstu se je baje poročil z njo neki bogatin, ki ji je milijone položil pred noge, zdaj pa živi v sami svili. Vedno je sanjala o tem, da se bo otrok nekega dne pripeljal v Jamnico v veliki, svetli kočiji, jo vzel potem s seboj v mesto in jo tako rešil vseh težav in nadlog.