Ste že bili kdaj v Bukvarni?
Vonj starih knjig ima svoj čar.
Pa še kupite jih lahko po simbolni ceni.
Stare knjige po videzu niso razkošne.
Vse njihovo razkošje je skrito v njih.
V njihovi vsebini.
Zdaj imate priložnost!
Bukvarna Ajta ima svoje prostore v stavbi kulturnega centra Ravne (Gledališka pot 1, Ravne na Koroškem).
Kam s knjigami?
Sedaj lahko knjige, preden jih zavržete, prinesete v Koroško osrednjo knjižnico dr. Franca Sušnika, Na gradu 1, 2390 Ravne na Koroškem.
Revij na žalost ne sprejemamo.
Knjige naj bodo takšne, da jih bo vsak z veseljem vzel v roke.
Kontakt
Telefon: 02 620 48 72 ali 02 870 54 33 (izven delovnega časa bukvarne)
E-naslov: bukvarna.ajta@knjiznica-ravne.si
Delovni čas
torek: 16.00 – 19.00
sreda: 9.00 – 12.00
četrtek: 16.00 – 19.00
Poletni delovni čas
ponedeljek: 15.00 – 18.00
sreda: 9.00 – 12.00
Naše zadovoljstvo je, da knjiga ne konča v smeteh in da ponovno najde svojega bralca.
Veseli bomo vašega obiska.
Upamo, da boste tudi vi zadovoljni z našo ponudbo!
Dejavnosti
SODELOVANJE Z VRTCI IN ŠOLAMI
Bukvarna je odprta za obiske vrtcev in šol. Otroke v bukvarni seznanjamo z njeno dejavnostjo, hkrati pa jih usmerjamo, da razvijajo poseben čut in spoštovanje tudi do starejših knjig.
PROJEKT » ZAMENJAJVA KNJIGO«
Bukvarna v sodelovanju z osnovnimi šolami in vrtci organizira knjižni sejem. S tem projektom želimo otroke osveščati, da knjige nikakor ne sodijo v smeti in da lahko tudi rabljena knjiga komu polepša dan.
BRALNI KOTIČKI V ZDRAVSTVENIH DOMOVIH PO MEŽIŠKI DOLINI
V sodelovanju z Zdravstvenim domom Ravne na Koroškem bolnikom in njihovim spremljevalcem v čakalnicah zdravstvenih domov po Mežiški dolini ponujamo knjižne police, ki jih polnimo z našimi knjigami.
PROJEKT » KULTURNA PLAŽA«
Kulturna plaža je prostor za sončenje možganov, bistrenje misli in kopanje v vsem, kar nam lepega ponujajo knjige, glasba, gledališče in likovna umetnost. Obiskovalcem ponujamo najrazličnejše knjige za vse okuse pred Kulturnim centrom Ravne.
Zakaj Bukvarna Ajta?
Poimenovali smo jo po znanem liku beračice iz Prežihovega romana Jamnica.
Lovro Kuhar – Prežihov Voranc: JAMNICA
… Kakor Moškoplet, tako je bila tudi Ajta svojevrstna beračica. Znana je bila ne le v Jamnici, kamor je spadala, temveč po vsej Podjuni in vse tja gor do svetih Višarij, kamor je na leto večkrat romala. Bila ni le beračica, temveč je prenašala tudi tajne pošte, posredovala med skrivnostnimi zvezami, hodila na božjo pot za odpuščanje tujih grehov, barantala z jajci, semeni in drugimi drobnarijami.
Zato so nekateri trdili, da mora biti neznansko bogata, čeprav pri njej še nihče ni videl beliča. Oblečena je bila, odkar jo je Jamnica poznala, v široko temno krilo, na glavi je imela židano aderco,vrh nje pa okrogel, črn in žametast klobuček z dolgimi židanimi pantlji, ki so ji na hrbtu segali dol do križa. V tej podobi jo je poznalo že nekaj jamniških rodov in nihče ni vedel, koliko je Ajta pravzaprav stara. Sodeč po njenem negibnem, prstenem obrazu, bi utegnila imeti šestdeset ali pa tudi sto let. O njeni mladosti se je vedelo le toliko, da se je rodila na Drajni, v neki bajti, ki že davno ne stoji več, in da je kot mlado dekle služila na neki sosednji graščini, kjer je imela razmerje z graščakom. Iz te zveze se ji je rodila hčerka, katere pa v Jamnici nihče ni videl. Sama je trdila, da je njen otrok v svetu sreče. V Trstu se je baje poročil z njo neki bogatin, ki ji je milijone položil pred noge, zdaj pa živi v sami svili. Vedno je sanjala o tem, da se bo otrok nekega dne pripeljal v Jamnico v veliki, svetli kočiji, jo vzel potem s seboj v mesto in jo tako rešil vseh težav in nadlog.
