Razstava v Narodnem muzeju v Ljubljani
Po lanski slovesni podelitvi Unescovih listin Spomin sveta v Narodnem muzeju Slovenije se letošnjega novembra vračamo na isto prizorišče z razstavo »Spomin Slovenije II«. Ne zamudite vpogleda v deset novih enot naše dokumentarne dediščine, ki so si z izjemno zgodovinsko vrednostjo zagotovile mesto na nacionalni listi Spomin sveta.
Nacionalni odbor Spomin sveta, pod okriljem Slovenske nacionalne komisije za Unesco, je med 118 prispelimi nominacijami izbral 10 enot za vpis na istoimensko nacionalno listo. Med izbranci izstopa Črnjanski rokopis, ki ga skrbno varuje Domoznanski oddelek Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika na Ravnah. Gre za edinstven kulturni spomenik pisne dediščine, ki neizpodbitno priča o rabi slovenščine v Mežiški dolini v 17. stoletju.
Dragoceni zapis je sestavni del bratovščinske knjige iz Črne na Koroškem (Liber Fraternitatis B. M. V. / S. Osbaldi / in Suorcenpach 1633–1707), ki dokumentira obdobje med letoma 1633 in 1707. Ta dragoceni dokument prinaša izčrpen seznam podpornikov tamkajšnje cerkve z njihovimi imeni in priimki, hkrati pa natančno beleži darove in dajatve posameznikov. Poleg prispevkov živih darovalcev rokopis vključuje tudi anivezarij, v katerem so poimensko navedeni pokojni člani bratovščine.
Posebno vrednost rokopisu daje v slovenščini zapisana molitev oziroma priprošnja za duhovnike in darovalce. Z jezikovnega vidika so izjemno dragocene ženske oblike priimkov zapisi, kot so Magdalena Feimutka, Marina Wuriakoviza, Margaretha Contschniza in Marinka Lamprezhiza ter domača hišna imena – avtentična poimenovanja, zapisana v takratni obliki slovenskega jezika.
Črnjanski rokopis predstavlja ključen vir za preučevanje razvoja jezika v Mežiški dolini. Z analizo tega dokumenta in njegovih posameznih delov so se v preteklosti poglobljeno ukvarjali: dr. Franc Sušnik, Janez Mrdavšič, Marija Irma Vačun Kolar in dr. Nina Petek.
Foto: Tomo Jeseničnik
Foto: Erazem Ferbežar