V razstavišču Koroške osrednje knjižnice je čez poletje na ogled razstava priznanega koroškega fotografa Toma Jeseničnika, ki je hkrati tudi počastitev avtorju ob njegovem jubilejnem 30. letu profesionalnega ukvarjanja s fotografijo in ustvarjanja.
Pod njen naslov Vita altera – Drugo življenje bi lahko pripisali še Tomo Jeseničnik – osebno, izven okvirov želja naročnikov. Drobna tihožitja v velikopoteznih formatih, oda o življenju in prehajanju, hvalnica lepoti. Na ogled so kontemplativne podobe organskih ostalin iz narave, že skoraj portreti, popolni v svoji nepopolnosti.
Verjetno ni pretirano reči, da si je fotograf Tomo Jeseničnik na Koroškem tekom desetletij svojega ustvarjanja pridobil že skoraj ikoničen status. Je sinonim za krajinsko fotografijo, prva misel številnih naročnikov za studijsko fotografijo objektov, artefaktov, predmetov dediščine, reprodukcij umetniških del. V slovenskem merilu velja za enega boljših fotografov kulinaričnih mojstrovin. S svojo vrhunsko estetiko in težnjo po iskanju popolnosti podob zadovoljuje najzahtevnejše naročnike in založnike.
Njegova biografija in bibliografija je razkošna in v različnih medijih večinoma napačno citirana. Zaradi njegovega polnega angažmaja, se podatki nenehno spreminjajo in nekateri že več kot desetletje ne držijo. Zadnja posodobljena verzija pravi takole:
Tomo Jeseničnik je doslej svoje fotografije objavil v več kot 250 domačih in tujih revijah ter časopisih. Razstavljal je na preko 80 samostojnih in skupinskih razstavah v 18 državah sveta. Sodeluje z nekaterimi največjimi slovenskimi in tujimi oglaševalskimi agencijami, založbami, časopisnimi hišami, oblikovalskimi studii ter nacionalnimi turističnimi organizacijami. Je avtor ali soavtor preko 300 fotomonografij, knjig in več kot 150 različnih turističnih ter poljudnoznanstvenih publikacij v Sloveniji in tujini. Njegovo delo obsega različna področja fotografije od klasične pokrajinske, still life fotografije, naravoslovne fotografije, kulinarične in kreativne studijske fotografije, do portretov in reportaž. Živi in ustvarja v Slovenj Gradcu.
Njegova Vita altera je izbrani opus, ki nosi močan umetniški in simbolni pomen.
Daleč je že leto 2003 in razstava njegovih Skeletov. Vita altera se zdi, kot stopnja višje; je transformacija, vstajenje in ponovno rojstvo. Odmrli deli rastlin skozi njegov objektiv dobijo novo estetsko vrednost, zaživijo svoje drugo življenje kot objekt lepote. Postanejo samostojne, skorajda abstraktne umetniške forme.
V naravi premišljeno odbrane ostaline vegetacije – posušeno listje, drobne vitice, plodovi – v fotografskem studiu postanejo pričevalci, portretiranci, ki, ožarjeni z dodano in subtilno dozirano svetlobo, ter v fazi postprodukcije s plastenjem podob, zrastejo v monumentalne priče časa, minljivosti in večne lepote.
V tišini fotografskega studia, premišljeno osvetljeni iz enega vira, kontemplativno nastajajo portreti, ki v procesu povečave na velikopotezni površini vrhunskih printov zaživijo, kot tridimenzionalne skulpture izstopijo iz površine in nagovorijo gledalca kot žive senzualne podobe.
Če se ozremo v zgodovino fotografije stoletje nazaj, bi lahko vzporednice našli v delih nemškega fotografa Karla Blossfelda, ki je svojo kariero začel kot kipar, kasneje pa postal najbolj prepoznan po svojih preciznih fotografijah rastlin. Bil je eden glavnih fotografov gibanja Nova stvarnost (Neue Sachlichkeit), modernistične smeri v nemški umetnosti in književnosti, ki se je pojavila po prvi svetovni vojni in doživela razcvet v dvajsetih letih 20. stoletja. Na področju fotografije je gibanje Nova stvarnost težilo k popolnoma objektivni uporabi kamere, pri čemer je izkoriščalo njeno zmožnost natančnega reproduciranja, da bi svet predstavilo čim bolj avtentično.
Blossfeldt, ki se nikoli ni formalno izobraževal v fotografiji, je pretežni del svojih fotografij posnel s kamero, ki jo je predelal sam, da bi rastlinske površine lahko fotografiral z dotlej nevideno povečavo.
Znan je Blossfeldov citat, ki bi ga lahko prevedli kot: »Narava nas uči lepote in ponotranjenosti ter je izvir najplemenitejših radosti.«
Prepričan je bil, da se v naravi skriva temelj vseh oblik. Leta 1926 je svoje fotografije prvič razstavil in dve leti kasneje, 1928, izdal knjigo fotografij z naslovom Urformen der Kunst (Prvobitne oblike umetnosti), ki je takoj dosegla izjemen uspeh ter postala pravi učbenik naravnih umetniških oblik.
Nekakšna zanimivo koincidenca – točno 100 let po Blossfeldovi prvi razstavi, nam danes Tomo Jeseničnik z vrhunskim znanjem, opremo, naprednimi tehničnimi možnostmi ter nenadkriljivim estetskim čutom predstavlja to umetniško serijo podob.
Vita altera je estetska reinkarnacija narave, ki svojim izbranim portretirancem podari umetniško nesmrtnost. V bibliografiji fotografa Toma Jeseničnika in v zgodovini slovenske fotografije pa bo ostala zapisana v presežnikih.
Simona Vončina, programski vodja razstavišče dejavnosti v KOKR
Foto: Lea Golob, Fotofabrik