Ljudska domišljija in ustno izročilo sta o številnih gradovih in dvorcih napletla zanimive zgodbice, legende in mite o skritih zakladih. O našem gradu, gradu Ravne/Streiteben, ljudsko izročilo ni gostobesedno, saj se ni zapisala ali kako drugače ohranila nobena legenda o zakopanem zakladu. A kljub vsemu poslopja gradu Ravne ‘skrivajo’ neprecenljive in resnične zaklade – koroško kulturno dediščino.
Grad Ravne (Streiteben)
Na idilični prodnati terasi nad nekdanjim trgom Guštanj so sredi 16.
stoletja Hebenstreiti zgradili dvorec Streiteben. Glede na čas nastanka in arhitekturne značilnosti lahko vsekakor govorimo o stavbi kot dvorcu, a v literaturi in v ljudskem spominu je to Grad Ravne.
Skozi stoletja je grad menjal lastnike ter s številnimi prezidavami spreminjal svojo podobo. V začetku 19. stoletja (1809) je prešel v last plemiške družine Thurn-Valsassina, lastnikov pliberškega in guštanjskega gospostva ter fužin v Črni. Grof Douglas Thurn je dal dvorec po letu 1863 korenito prezidati v maniri historicizma 19. stoletja ter mu dal sedanjo neobaročno preobleko. Hkrati so ob gradu uredili grajski park v angleškem slogu.
Takoj po osvoboditvi, leta 1945, so prostore gradu preuredili za potrebe gimnazije. Leta 1949 se ji je pridružila še na novo ustanovljena Študijska knjižnica, ki je po zgraditvi novega gimnazijskega poslopja zapolnila grajske prostore. Kasneje je v nekdanjih gospodarskih poslopjih gradu prostore dobil še takratni Delavski muzej. Po načrtih arhitekta Toneta Bitenca so izdelali opremo ter dozidali baldahin na stebrih pred glavnim vhodom. Zadnja obnova gradu Ravne za potrebe Koroške osrednje knjižnice je bila zaključena l. 2005 po smernicah Zavoda za spomeniško varstvo.
Skoraj pet stoletij, številni lastniki in vojne vihre so spreminjali podobo gradu. Prav ustanovam, ki so po osvoboditvi dobile prostore v grajskih poslopjih in mu dale vsebino, gre zahvala, da grad ni doživel usode prenekaterih in je še danes ponos Občine Ravne ter cele Mežiške doline.
Posebne zbirke na ogled javnosti
Zbirka, ki danes šteje preko 40 eksponatov predstavlja pomemben spomenik bivanjske kulture preteklih stoletij. Večina pohištvenih kosov je žal brez jasne provinience. Dragocenejši kosi pohištva so nastali v baročni maniri 17. in rokokoja 18. stoletja, večina kosov pa je precej mlajših in so datirani v stilna obdobja 19. in 20. stoletja.
Stalna zbirka slikarskih in kiparskih del predstavlja zelo zanimivo in heterogeno zbirko sodobne slovenske umetnosti 20. stoletja. Tone Kralj, Marij Pregelj, Jože Tisnikar, Gvido Birolla, Miha Maleš, Maks Kavčič, Ive Šubic, France Pavlovec, Ted Kramolc … to je le nekaj imen iz dragocene zbirke, ki jo hrani knjižnica.
Faksimilirane in bibliofilske izdaje, Raritete, Miniaturke
V rokopisni zbirki hranimo poleg številnih zapuščinskih fondov znanih Korošcev (dr. Fr. Kotnik, Prežihov Voranc, J. Špicar, Fr. Ks. Meško, dr. J. Felaher, Luka Kramolc …) tudi dragocene redke knjige in tiske. Ena najdragocenejših je originalen izvod Dalmatinove Biblije (1584).
Knjižnica hrani originalno izdajo največjega in najpomembnejšega dela Janeza Vajkarda Valvasorja Die Ehre des Herzogthums Crain (Slava vojvodine Kranjske) iz leta 1689, ki predstavlja vrh in hkrati sklep Valvasorjevega znanstvenega truda, ter njegovo za Koroško enkratno in dragoceno delo Topographia Archiducatus Carinthiae (1688).
V zbirki najdemo tudi Megiserjevo Annales Carinthiae (1612), ki je izjemno pomemben vir za proučevanje Koroške. Ostale dragocenosti in prve izdaje postavljamo v posebno zbirko Raritet.
Na ogled so dragocene Faksimilirane in bibliofilske izdaje: Brižinski spomeniki, Stiški rokopisi, Trubarjeva Catechizmus in Hišna postila, Škofjeloški pasijon, Prešernove Poezije, Valvasorjeva Slava Vojvodine Kranjske ter Topografija Koroške, faksimile Hrvojevega misala, Spominska knjiga ljubljanske plemiške družbe Sv. Dizma in mnoge druge.
Ogledate si lahko spominsko sobo slavista in etnologa dr. Franca Kotnika ter pisateljev Prežihovega Voranca in Leopolda Suhodolčana.
V pritličnem delu grajske kapele domuje lapidarij, zbirka kamnitih rimskih nagrobnikov najdenih na območju občin Ravne in Prevalje. Večina eksponatov izvira iz rimskega grobišča Zagrad pri Prevaljah. Zbirka je del stalnih razstav Koroškega pokrajinskega muzeja (najave za strokovni ogled na upravi muzeja). Na balkonu grajske kapele pa lahko prelistate dragocene faksimilirane volumne Valvasorjeve Iconothece Valvasoriana.
Grajsko poslopje, v katerem domuje Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika, si lahko ogledate po predhodni najavi na telefon: 02 870 54 21.
