Iskalnik COBISS
Iskalnik COBISS

Restavriranje Žegarjevega Antikrista

V KOK hranimo veliko rokopisnega in drugega dragocenega gradiva, ki je nekatero zaradi že slabega stanja, ko smo ga dobili v hrambo, potrebno restavriranja. Knjižnica namenskega denarja za tovrstne strokovne posege nima. Z digitalizacijo veliko tega gradiva ohranimo tudi zato, ker ostajajo originali v varnih in primernih prostorih.

V letu 2021 smo na Ministrstvo za kulturo ponovno naslovili prošnjo za odobritev izrednih sredstev za konserviranje – restavriranje knjige Žegarjev Antikrist iz leta 1767. Naša prošnja za restavracijo dragocenega rokopisa je bila tokrat uspešna, saj nam je ministrstvo odobrilo sredstva v višine ocene stroškov konservatorsko-restavratorskih del na poškodovanem rokopisu, ki jo je predložil Center za konserviranje in restavriranje Arhiva Slovenije.

Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika poleg tiskanega knjižničnega gradiva v varovanih prostorih hrani tudi nekatere rokopise, med drugim tudi Žegarjev Antikrist, ki je delo velikega pomena za slovensko slovstvo. Delo je v zelo slabem stanju in je potrebno na njem izvesti konservatorsko-restavratorska dela.

Žegarjev Antikrist je del Kotnikove zapuščine, posebne zbirke Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika, ki je nastala okoli leta 1920 po zaslugi zbiratelja dr. Franca Kotnika. Zbirka šteje nekaj več kot 2.800 enot. Žegarjev Antikrist je delo avtorja Matije Žegarja, nastalo leta 1767 v Podgorju pri Št. Jakobu in Hodišah. Obsega 380 strani, formata 25 cm. Pisna podlaga je papir. Kmet in bukovnik Matija Žegar iz okolice Vrbskega jezera je pomemben za slovensko slovstvo zaradi prevoda Antikrista. Gre za prevod obsežne knjige p. Dionizija Lützelburškega, kapucinarja renske provincije. Je obsežen rokopis v foliju, ki je tudi ilustriran. Našel ga je župnik Singer leta 1902 v Logi vasi. Iz samega naslova rokopisa izvemo, da je narejen po prvi izdaji iz leta 1682. Dr. Franc Kotnik je v Zborniku zimske pomoči iz leta 1944 zapisal: “85 let po tem, ko je izšel izvirnik, ga je po slabi modrosti preobrnil v slovenski jezik – pa ne celotno besedilo, ampak samo “po tem večem” Matija Žegar zavolj svojih dobrih prijateljev.” Ta najstarejši, izvirni prevod Antikrista je pisan v rožanskem narečju in nosi naslov: “Antichrsta Shivllenie ali Leben Antechrista. V rokopisu so zapisana prerokovanja in praznoverne molitve, zato besedila niso nikoli tiskali.

Skoraj slovesen je bil trenutek, ko sva sodelavki domoznanskega oddelka knjižnice v začetku maja rokopis dostavili v prostore Centra za konserviranje in restavriranje. Še bolj slovesno bo pa takrat, ko bomo restavriran rokopis ponovno shranili v našo rokopisno zakladnico.