{"id":4964,"date":"2020-04-17T07:52:39","date_gmt":"2020-04-17T05:52:39","guid":{"rendered":"https:\/\/www.knjiznica-ravne.si\/memorial-rooms\/spominska-soba-bukovnikov\/"},"modified":"2020-10-01T10:36:54","modified_gmt":"2020-10-01T08:36:54","slug":"spominska-soba-bukovnikov","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.knjiznica-ravne.si\/en\/spominska-soba-bukovnikov\/","title":{"rendered":"O spominski sobi"},"content":{"rendered":"\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Shtoria od enih starih bukovnikov ino visharjev<\/h2>

Iz sanjavih dobrav in tihih vasi Zilje, Ro\u017ea in Podjune, koro\u0161kih bregov ter obronkov Pohorja so v stoletjih vzklili in stopili iz anonimnosti preprosti kmetje, va\u0161ki posebne\u017ei, ki so znali brati in pisati. Prevajali so nem\u0161ka besedila, prepisovali, prirejali, kovali svoje rajme<\/em> in vi\u017ee ter tako \u0161irili pisano slovensko besedo med ljudstvo. Kdo so bili koro\u0161ki bukovniki?<\/p>

To uvodno besedilo vas pri\u010daka pred vstopom v Spominsko sobo bukovnikov na Strojni, ki je del projekta NaKult: Geolo\u0161ko pohodno do\u017eivetje v Geoparku Karavanke.<\/a>\u00a0\u00a0<\/p>

Za virtualni ogled spominske sobe kliknite tukaj.<\/a><\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Bukovniki in vi\u017earji iz zbirk Koro\u0161ke osrednje knji\u017enice<\/h2>

V spominski sobi \u00bbbukovnikov\u00ab na Strojni smo \u017eeleli prikazati bogastvo koro\u0161ke pisne dedi\u0161\u010dine, ki se skriva tudi v \u0161tevilnih ohranjenih rokopisnih zapisih in prepisih, v veliki meri neznanih avtorjev, preprostih kmetov in obrtnikov, ki so se nau\u010dili branja in pisanja. Te dragocene drobce povezuje med seboj literarni fenomen bukovni\u0161tva in samorastni\u0161tva, ki je tako zna\u010dilen za Koro\u0161ko in pri\u010da o njeni odpornosti. Bukovni\u0161tvo<\/a>, ki je v 16. stoletju nastalo med slovenskimi protestantskimi pisci v okolici Podklo\u0161tra (Arnoldstein), je koro\u0161ko-slovenska posebnost, ki je drugi narodi ne poznajo.<\/p>

Po Francetu Kotniku beseda bukovnik ni nova, saj naj bi izraz bukovski za latinski jezik rabili \u017ee slovenski protestantski pisci. Bukovski jezik je torej latinski jezik, ki je \u017eivel v bukvah, in kdor je znal bukovski, so ga \u010dastili, kot izobra\u017eenega veljaka \u2013 bil je torej bukovnik.<\/p>

Na ta na\u010din so nastajale zbirke molitev in nabo\u017enih pesmi, razni praznoverski spisi, blagoslovi, prerokovanja in zagovori, zdravilski spisi, verske igre, posvetne pesmi in drugo.<\/p>

Dr. Franc Kotnik<\/a>, je s svojim znanstvenim strokovnim delom v slovstveno in kulturno zgodovino Slovencev umestil pojav bukovni\u0161tva ter javnosti z etnolo\u0161kega stali\u0161\u010da prvi predstavil \u017eivljenje in delo Andreja \u0160usterja Drab\u00f3snjaka<\/a>, najbolj znanega med njimi. V svoji razpravi \u00bbNa\u0161i bukovniki, ljudski pesniki in vi\u017earji\u00ab je bukovni\u0161tvo organsko povezal z ljudsko pesmijo in pevci. Med \u0161tevilnimi zbiratelji narodopisnega blaga je \u0161e ena silna osebnost \u2013 Luka Kramolc<\/a>, ki je svoje \u017eivljenje posvetil narodni pesmi. Koro\u0161ka osrednja knji\u017enica hrani v svojih rokopisnih fondih celotni zapu\u0161\u010dini obeh velikih mo\u017e.<\/p>

Nobena slovenska de\u017eela nam ni podarila toliko ljudskih pevcev, pesnikov, vi\u017earjev in bukovnikov kakor prav Koro\u0161ka, \u010deprav jih poznajo tudi druge slovenske pokrajine, \u0160tajerska, Kranjska in Gori\u0161ka. \u017dal se je veliko tega narodopisnega blaga izgubilo, pozabilo, saj v njihovi dobi ni bilo strokovnjakov, ki bi vi\u017ee in pesmi zapisali in ohranili za prihodnje rodove. Ta ljudski zaklad se je prena\u0161al po romarjih, potujo\u010dih rokodelcih, furmanih, bera\u010dih, kolednikih, vojakih \u2026 Prek njih se je slovenska narodna pesem ohranila in \u0161irila med ljudstvom.<\/p>

Prikazano gradivo spominske sobe osvetljuje fenomen bukovni\u0161tva in njegove razvojne faze. Ve\u010dina prikazanega dragocenega bukovni\u0161kega gradiva je iz zbirke dr. Franca Kotnika, nekaj pa je knji\u017enica pridobila tudi od drugih darovalcev. Posebej za spominsko sobo smo izpostavili tudi koro\u0161kega bukovnika, ljudskega pesnika s Strojne Bla\u017ea Mavrela – Pvo\u017elna<\/a>. Kar nekaj delov njegove zapu\u0161\u010dine hranimo v na\u0161em rokopisnem oddelku in fototeki.<\/p>

Pojav bukovni\u0161tva geografsko zajame celotno ozemlje Koro\u0161ke, Ziljo<\/a>, Ro\u017e<\/a>, Podjuno<\/a> ter Me\u017ei\u0161ko dolino<\/a>. Vklju\u010dili smo tudi del Pohorja, podro\u010dje kjer je deloval Jurij Vodovnik<\/a>, katerega rokopisni drobci se, sicer ve\u010dinoma v prepisih, prav tako skrivajo v zapu\u0161\u010dini dr. Franca Kotnika.<\/p>

Vsebinsko zasnovo spominske sobe pripravili: Simona Von\u010dina in Simona \u0160uler Pandev.<\/em><\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

\u00a0<\/p>

Projekt:<\/em> INTERREG V-A Slovenij-Avstrija, “Geolo\u0161ko pohodno do\u017eivetje v Geoparku Karavanke”, z akronimom “NaKult”<\/a><\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t

Galerija<\/h2>\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t

Klasi\u010dni bukovniki<\/h3>\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t