V predavanju bodo razprta vprašanja in problem, s katerimi se srečujemo ob vsakdanji uporabi zelo razvitih jezikovnih programov (npr. Chat GTP) in tudi pri t. i. samoučečih se programih. V predavanju bo najprej razdelana pojmovna struktura, s katero lahko zajamemo različne vrste umetne inteligence in nato predstavljen kratek argument za to, da se je smiselno ukvarjati z etiko umetne inteligence, ki bo zelo verjetno kmalu postala podobna (morda enaka, morda boljša?) človeški. Skozi analizo posameznih primerov uporabe različnih oblik umetne inteligence bo pokazana nujnost etičnega pristopa v njihovi izgradnji in vrednotenju. V sklepnem delu bodo analizirane tudi možnosti izdelave superinteligence in s tem povezana vprašanja o potencialnem statusu osebe, z vsemi etičnimi posledicami, ki sledijo iz tega, za le to.
O predavatelju:
Bojan Borstner je redni profesor filozofije na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Njegova glavna raziskovalna področja so: ontologija, družbena ontologija, filozofija znanosti in filozofija zdravstvene nege. Je predsednik DAF (Društva za analitično filozofijo in filozofijo znanosti), nekdanji predsednik SFD (Slovenskega filozofskega društva) in sourednik revije Acta Analytica. Je avtor knjig Problemi realizma (1995) in Virtual Teacher (2014; z B. Aberškom in J. Bregantom) ter več kot sto člankov in krajših zapisov s področja filozofije. Uredil je šest knjig: Consciousness at the Crossroad of Philosophy and Cognitive Science (1995), Handbook of Phenomenology and Cognitive Science (1996), Historicizing Religion: Critical Approaches to Contemporary Concerns (2010), Thought Experiments Between Nature and Society (2017), Od jezika k filozofiji in nazaj (2018) ter Sodobne perspektive družbe: Umetna inteligenca na stičišču znanosti (2022).
| Dogodek organizirata: | |
 |
 |
